Marcel Štefančič jr. 20. 1. 2017 | Mladina 3 | Kultura | Film Mladi levi: Polnost časa, 2016, Dejan Batoćanin Bend z misijo.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so Slovenci svojo majhnost vse težje prenašali: slovenski politiki so skušali zgraditi veliko slovensko cesto ( ja, avtocesto od Šentilja do Kopra oz. Nove Gorice), slovenski pisatelji so skušali napisati veliki slovenski roman, slovenski filmarji so skušali napisati veliki slovenski film, slovenski glasbeniki pa so skušali sestaviti veliki slovenski pop bend. Tak bend so bili Mladi levi, ki so se sestavili leta 1966. Že to, da so ime prevzeli po Shawovem bestsellerju Mladi levi (ali pa po Dmytrykovi ekranizaciji, v kateri je peroksidnega nacija igral Marlon Brando), je bil signal, da mislijo resno. V naslednjih letih, vse tja do leta 1975, ko je bend razpadel, se je zamenjalo 17 članov, v njem sta hkrati trobentala Petar Ugrin in Stanko Arnold, najboljša trobentača daleč naokrog, na vokalu pa so se izmenjali Tomaž Pengov, Bor Gostiša, Janez Bončina Benč in Jernej Jung, who’s who slovenskega pop vokala.
Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. OK